Domov » Predstavitev » Skeleton

Skeleton

Športnik se spusti po ledeni stezi na nizkih, aerodinamičnih saneh z dvema dolgima jeklenima drsalkama - skeletonu.

Štart se začne s polvisokega položaja (z eno ali dvema rokama se opira na sani). Začetno pospeševanje - tek s potiskanjem skeletona - traja približno 30 metrov. Voznik se nato kar se da lahkotno spusti nanj in začne pridobivati hitrost zaradi gravitacije. Da bi obdržal najboljšo smer, lahko skeleton skozi ovinke usmerja zgolj s premikanjem težišča telesa. Hitrost na kilometer in pol dolgi tekmovalni stezi preseže 130 kilometrov na uro. Skeleton nima mehanicnih zavor, voznik ga zaustavi z dvigom sprednjega dela, kar poveča trenje.

Zgodovina Skeletona

Začetki tekmovanja s skeletonom segajo v leto 1884, ko je tamkajšnji premožnejši sloj ustanovil svoj klub, v katerem so tekmovali po zaledeneli cesti med St. Moritzom in Celerinom. Tri leta kasneje je Major Bulpetts predlagal in organiziral >Cresta run<, voden pod okriljem SMTC (St. Moritz Topogganing Club). V naslednjih letih se je skeleton utrdil predvsem v alpskih deželah, izkoriščajoč naravne steze Iglsa, Kufsteina, Imsta in Semmeringa. Z novo panogo so se spoznali tudi v Ameriki in Kanadi, še vedno pa je ostalo središče voženj skeletona Cresta run.

Skeleton se je kljub svoji atraktivnosti na olimpijskih igrah do sedaj pojavil šele štirikrat; olimpijski status si je pridobil leta 1928 in 1948, naslednjič pa se je kot olimpijska disciplina pojavil šele 2002 v Salt Lake City-u. Prvo zlato olimpijsko medaljo je leta 1928 osvojil Nino Bibbia, prodajalec zelenjave iz St. Moritza. Leta 1974 je bil skeleton formalno priznan kot del Nemške bob in sankaške zveze.

 

 

ANIMACIJSKI PRIKAZ SKELETON ŠPORTA (klikni)


© 2006, 2007 Bob zveza Slovenije