Domov » Predstavitev » Bob

Bob

Ko drvi bob po ledeni stezi, so refleksi vse. Športniki se zanašajo na pravilne reakcije v stotinkah sekunde, da kar najbolje izpeljejo ostre zavoje, medtem ko nanje pritiskajo velike sile. Majhni popravki med vožnjo odločajo o delčkih sekunde, ki pa pomenijo ogromno na cilju. Najhitrejša izmerjena hitrost 143 km/h pove, zakaj se vožnja z bobom imenuje FORMULA ENA NA LEDU.

POSADKO sestavljajo vrhunsko trenirani športniki, saj je hiter štart odločilen za dober rezultat. Ključnega pomena sta moč in hitrost, zato največkrat prihajajo iz šprinterskih panog atletike. Ekipa je sestavljena iz dveh ali štirih tekmovalcev, ki so med vožnjo zaščiteni s čelado in drugimi ščitniki. Oblečeni so v aerodinamičen dres in nosijo šprintarice z žebljički za tek po ledu.

USPEH je odvisen od:

  • štartne hitrosti
  • vožnje skozi ovinke
  • usklajenosti gibanja ekipe
  • tehničnih značilnosti boba

Vožnja z bobom predstavlja timsko delo v najsvetlejši luči, saj le popolna usklajenost ekipe pripelje do uspešne vožnje od štarta do cilja.

ŠTART - skok v bitko! Bob je na štartu položen na v led vdolbeni tirnici. Vsa ekipa ga trenutek po skupinskem "bojnem vzkliku" iz mirovanja usklajeno potisne z vso močjo. Začetna hitrost, ki jo pridobi posadka v prvih 50 metrih teka in potiskanja boba, je ključnega pomena za končni rezultat. Čas se začne meriti, ko sprednji del boba prekine žarek na fotocelici. Hitrost se ohrani z usklajenim vkrcanjem; najprej voznika in nato še drugih članov posadke, ki za tem zložijo štartne ročke in sklonijo glave, da zmanjšajo zračni upor. Voznik je edini, ki med vožnjo vidi iz boba. Da ga lahko usmerja, mu omogočata dve ročici, ki sta pritrjeni na krmilni sistem na sprednjih drsalkah. Pri poti skozi ovinke vsako preostro zavijanje povzroča dodatno trenje, ki se pozna na slabšem končnem času. Na nekaterih stezah hitrost preseže tudi 140 kilometrov na uro. Sile, ki pritiskajo na posadko, so lahko na trenutke večje od 5 G, kar je primerljivo s silami, s katerimi se soočajo vozniki lovskih letal. Dokler bob ne pride čez ciljno črto, zaviranja ni.

BOB so tehnološko dovršene sani iz jekla, aluminija in različnih kompozitnih materialov. Stojijo na štirih gladkih drsalkah in so omejene z maksimalno težo, da imajo ekipe enako pomoč sile gravitacije. Lažje ekipe lahko v bob položijo dodatne uteži, kar pa otežuje hiter štart. Dimenzije boba so določene:

  • maksimalna teža s posadko: 2-sed 390 kg, 4-sed 630 kg
  • maksimalna dolžina: 2-sed 2,7 m in 4-sed 3,8 m
  • maksimalna širina: 0,67 m

STEZA: Osnova steze je narejena iz betona in ima vgrajene hladilnike. Da stezo prekrije led, je potreben še sistem za pršenje vode, potrebno pa je tudi stalno ročno delo za dokončno oblikovanje in vzdrževanje brezhibne oblike. Vsak spust boba ali skeletona namreč led poškoduje, zato razmere za vožnjo niso več optimalne.

Po svetu je 16 stez, skoraj izključno postavljenih na prizoriščih dosedanjih olimpijskih iger. Dolge so do 2 kilometra , speljane čez približno 15 različno ostrih zavojev in imajo okrog 100 metrov višinske razlike. Zahtevnost je odvisna od razgibanosti steze, doseženih hitrosti in moči sil, ki v zavojih pritiskajo na posadko. Nam najbližje steze so v Avstriji, Nemčiji in Italiji.

ANIMACIJSKI PRIKAZ BOB ŠPORTA (klikni)

 


© 2006, 2007 Bob zveza Slovenije